»Najbrž bi staršem in dijakom tudi na manj slikovit način lahko sporočil, da je število od staršev opravičenih ur in dni odsotnosti od pouka težava, in v tem primeru bi bil, domnevam, v celoti preslišan. Zdaj sem bil slišan, sam še vedno stojim za vsemi svojimi odločitvami.«
»Zaskrbelo me je, kaj pravzaprav to pomeni za nadaljnjo prihodnost slovenskega šolstva – ali bodo zdaj o kakovostnem vodji, o tistem, ki skrbi za razvijanje šolskega procesa, tekoče pedagoško delo in podobno, odločali laiki na podlagi všečnosti, ali bo šlo še naprej za strokovne odločitve.«
»Nedopustno je, da se obnašamo nespoštljivo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, tukaj pa mislim na oboje, ne samo na šolnike, ampak tudi na starše oziroma ostalo javnost, ki vstopa v šolo.«
»Tudi zato, da vzpostavijo stik z učencem, saj poznajo načine, kako se približati otrokom glede na njihovo starost. Hkrati pa lahko v učenje vključijo veliko učne snovi.«
»Vsak naj si sam poskuša predstavljati, kako se bi se v takšnem položaju počutil. Od učenca se pričakuje, da bo sledil pouku, hkrati naj bi se, kolikor se le da, pouk prilagajal njemu. Kaj pa vsi drugi učenci?«
»Pri starejših učencih smo si pomagali tudi z angleščino, pri mlajših, ki so znali brati, s prevajalnikom na računalniku, pri najmlajših s slikovnimi oporami in podlagami, v dveh primerih pa smo sodelovali tudi s prevajalkama iz ruščine in turščine, ki sta družini pomagali po službeni dolžnosti.«
»Za otroka se vedno pripravi individualiziran program, poskuša se ugotoviti, na kateri stopnji je, poiščejo se podporni stebri v šoli, v okolici in se čez šolsko leto evalvira napredek.«
»V tej vladi se preprosto ne ve, kdo pije in kdo plača. Nabavlja se 13.000 računalnikov in potem se sploh ne ve, komu bomo te računalnike razdelili, niti se ne ve, ali je oprema tehnično ustrezna, porabi pa se 6,5 milijona evrov in potem se išče srečnen dobitnik.«